Centurion No Pogo R Carbon 2026

V Sasbachwaldenu še nikoli nisem bil. Ne zato, ker regija ne bi imela svojih čarov — dolino Rena ocenjujem kot objektivno lepo, to je odlična pokrajina za rekreativne kolesarke in kolesarje. Kraj pa ne leži neposredno v dolini, temveč na pobočju, približno na pol višine, neposredno na zahodnih obronkih Črnega gozda. S hotelske terase se razteza čudovit razgled vse do Vogezov, celo cerkveni stolp v Strasbourgu je ob dobrem vremenu z malo domišljije viden. Vendar pa zaradi tega lepega razgleda nisem prišel. Ne, namen vaje je predstavitev novega No Pogo R Carbon, zastavnega modela podjetja Centurion.

In že na prvi pogled naredi trden vtis. Čisto vizualno se je No Pogo v zadnjih petih letih iz – bodimo iskreni – grde račke prelevil v pravega laboda. Jasna linijska zasnova, estetska silhueta in splošen robusten videz povedo jasno: Centurion se ne rabi skrivati za večjimi proizvajalci. Razvojna ekipa je opravila domačo nalogo, kolo je lepo oblikovano. Veliko rešitev je znanih že z drugih koles, na primer klasično štiripovezno vzmetenje z ležečim blažilcem in progresivno kinematiko, kar smo že videli pri prejšnji iteraciji. Tudi tokrat stavijo na ta preverjen koncept. Geometrija je, malo presenetljivo, kot pri vseh kolesih te kategorije, prilagojena spustu – torej: slack & low. Kdor ga zanimajo številke, naj si pogleda geo-diagrame.

Geometrija

Tako se usedem v sedlo te čudovite pošasti in nisem presenečen. Izgleda vrhunsko, tudi občutek je vrhunski. Stane? 8.990 evrov za najboljši model z zmogljivo baterijo - me ne prestraši.

Za to ceno dobiš konkreten paket — prisluhnite: Bosch Performance CX nudi do 100 Nm, baterijo pa lahko vzameš bodisi z 800 Wh ali 600 Wh, na kolesu je vgrajen zaslon, na krmilu pa sedi dodatna daljinska tipka. Na vzmetenju zadaj opravlja delo Fox Float X2 Factory, spredaj pa Fox 38 Factory — obe seveda v zlati barvi, saj nismo nobeni mehkci, ampak pravi hardcore-shredderji. Menja se — če je potrebno — z XT Di2, zavira pa z TRP EVO Pro. E-kolo, kakršno bi moralo biti. Mimogrede, teža naj bi bila komaj 24 kilogramov.

Za to je mimogrede v veliki meri zaslužen popolnoma nov karbonski okvir, ki tehta vsega 2.795 gramov – tako so mi rekli, sam ga nisem pretehtal. V vsakem primeru: ta okvir ponuja popolnoma integrirano vodenje kablov, kar je prijetno za oči. Mehanikom to ni tako všeč, ampak koga briga. Ali sploh kdo kaj šraufa na e-kolesih?

Ker lahko 24 kilogramov navzdol precej pospeši, je Centurion razširil zadnji del okvirja za večjo togost. Poleg tega so v zadnji del vgradili dvovrstne kroglične ležaje za daljšo življenjsko dobo. Seveda imajo vsa kolesa spustne opore sedeža; glede na velikost okvirja so te opremljene s 150 do 230 mm hoda. Kul.

No Pogo ni prvo e-kolo, na katerem sem sedel, verjetno pa tudi ne bo zadnje. Kar mi bo zagotovo ostalo v spominu, so čudovite steze, po katerih sem se z njim peljal. Kolo ne zahteva posebnih spretnosti, da bi ga vozili. Ne glede na to, ali je kdo star 15 ali 75 let, z No Pogo načeloma ne moreš zgrešiti.

Dosledna integracija, naj gre za Kiox-zaslon na zgornji cevi, zadnje luči na zadnjem delu okvirja ali pokrov baterije, daje kolesu kakovosten vtis, kar geometrija in vozne lastnosti potrjujeta. Trdno kolo.

Odločitev, da se bolj osredotočijo na e-kolesa in preostalo ponudbo bolj ali manj pustijo izginjati v zgodovini, razumem iz povsem gospodarskega vidika. Trg e-koles cveti, ljudje to želijo. Kruh in igre.

Po drugi strani pa ne verjamem, da bi to No Pogo imelo vsaj približno zmožnost, da doseže legendarni status prve generacije iz leta 1996. Kako tudi? Šport, ki smo ga takrat za preproščino poimenovali gorsko kolesarjenje, v tej obliki več ne obstaja. Že sredi 90-ih je izraz zajemal različne discipline – od cross countrya, prek spusta (downhill) do triala in še mnogih drugih.

No Pogo ni športna naprava, temveč rekreativna, in to je v redu. Samo škoda mi je, da je razvoj klasičnega kolesa bil ukinjen brez nadomestila.