Foto reportaža Salzkammergut Trophy 2025

V senzacionalnih 9:09:18 je zmagal letos izjemno močan domačin Manuel Pliem iz Altausseeja. Na domačem terenu se je 40-letnik po prvi tretjini dirke oddaljil od sovrstnika iz Štajerske, Davida Schöggla, ki ga je upočasnila še predrta pnevmatika, tako da je po drugem mestu lani ponovno osvojil "le" srebro. Lanski zmagovalec Philip Handl iz Tirolske je ciljno črto prečkal kot tretji. Celoten moški oder ekstremne dolžine je bil tako, kot že leta 2024, v avstrijskih rokah.
Pri ženskah je na kraljevski disciplini Salzburžanka Theresa Rinder-Bachl po 11:38:06 urah uspela začetni zaostanek dveh minut spremeniti v zmago z dvanajstimi minutami in pol prednosti. Za njo sta sledili Gornjeavstrijka Sabine Sommer in Nemka Cemile Trommer.

Drugo najdaljšo maratonsko razdaljo je po trdem boju z več menjavami vodstva osvojil Gornjeavstrijec Jakob Reiter. Wolfgang Krenn iz Mondseeja je v boju za zmago ostal praznih rok in se moral zadovoljiti z 2. mestom. Kot tretji je ciljno črto na trgu v Goisernu prečkal Poljak Wojciech Halejak.
Lanska zmagovalka A-proge, Tirolka Bianca Somavilla, je letos prepričljivo zmagala na B-razdalji in tako povečala zbirko svojih zmag v Salzkammergutu. Lanska zmagovalka Irina Fettinger iz Bad Goisern se je uvrstila pred Nemko Yvonne Kuhnlein na zelo slavljenem 2. mestu.

Na najdaljši od zdaj že treh gravel-prog je zmagal Maximilian Foidl z enajstimi minutami prednosti pred Paulom Viehböckom iz Ottensheima in Salzburžanom Dominikom Hödlmoserjem. Zmagovalka med ženskami je bila Paula Schmidl pred Evo Herzog.

BB: Kako si je mogoče predstavljati tako obsežne spremembe v mreži šestih, ne, pravzaprav devetih drugih dirk in njihovih urnikov, okrepčevalnic ter dinamike? Je to kolektivno vodena Excel-bitka ali ima vodja tras Peter Kreutzer vse v malem prstu?
GL: Da, to je velika Excel-datoteka in Peter jo ima zelo dobro pod nadzorom, saj njegov časovni načrt skoraj vedno ustreza. Pri tem pa ne gre le za prehodne in ciljne čase. Pomembno je tudi, da hitri na eni trasi ne naletijo na skupino na drugi, da se določijo smiselni časovni zamiki, da so odhodi iz krajev dobro urejeni itd. Poleg tega je ogromna razlika, ali je suho ali mokro, ali prevladuje mraz ali vročina. To pogosto popolnoma spremeni dinamiko dirke. Da ne omenjamo, ali vodilni v skupini sodelujejo ali pa posamezniki tvorijo vodilno skupino. Torej so pomembne spremembe izjemno kompleksna zadeva, in tudi v ekipi razmišljamo ure in ure, kako vse vključiti in doseči optimalno rešitev. Na koncu gre za predpostavko, ki temelji na izkušnjah, in na dan dirke sledi preizkus v praksi.

BB: Letos je prvič na voljo tretja proga za gravel. Ali vidiš potencial na tem področju, bo ta segment še naprej rasel?
GL: Še vedno se dobro spomnim začetkov te nove ponudbe pred devetimi leti, saj so sovpadali z mojimi začetki pri Trophyju. Idejo za to je imel Martin Huber, ki ga že od nekdaj odlikuje dober občutek za nove trende. Takrat še nismo točno vedeli, kako to poimenovati: je to zdaj Cyclocross ali Gravel? In seveda smo delali začetniške napake, na primer, da smo ljudi poslali čez Salzberg, čeprav takrat še ni bilo prestav, primernih za vožnjo v hrib, in so vsi močno preklinjali, ker v resnici niso imeli nobene možnosti. Topografske značilnosti Salzkammerguta so tudi danes še vedno tema, saj je za nas tukaj precej težko najti proge, ki so tehnično enostavne in imajo malo višinskih metrov. Ampak lepo bi bilo imeti dodatno progo z okoli 120 kilometri in 1.800 višinskimi metri.

BB: Torej, če ste na tem področju kaj našli, sledi naslednja stopnja razvoja?
GL: Povpraševanje obstaja. Tudi v industriji je to velika tema. Z novo Gravel Two, dolgo več kot 52 kilometrov, smo zdaj zapolnili vrzel med Gravel One in Three ter pridobili približno 80 udeležencev. Na splošno je naš letošnji porast pri gravelu večji kot pri maratonu, poleg tega je delež žensk višji: približno 20 do 25 % v primerjavi z 12–13 % v MTB-segmentu. Torej … (premor) … bomo videli. Ali se najde takšna trasa, ali bi lahko v časovnem okviru petih, šestih let celo gravel svetovno prvenstvo postalo tema: Ne vem, trenutno. In resnici na ljubo ti tega nihče ne more povedati, ali bodo gravel kolesa še naprej tako priljubljena kot zdaj. Trenutno so vsekakor iskana in trudimo se za privlačne ponudbe, da se stalno razvijamo.

BB: Apropos naloge: Kako usklajujete neverjetno množico več kot 1.000 prostovoljnih pomočnic in pomočnikov ter kako je Trophy na splošno kadrovsko organizirana?
GL: Smo štirje ljudje, ki delno zaposlitev skozi celo leto posvetimo Trophyju, ter več oseb, ki opravljajo pomembne vloge v društvu. Potem so tu naši tako imenovani vodiči, ki so čez celo leto oziroma več tednov, na primer za označevanje tras, bolj intenzivno vključeni in včasih vložijo ogromno ur. Na koncu pa k uspehu tega dogodka prispeva približno 1.000 ljudi: od gasilcev, gorske reševalne službe in Rdečega križa, do društev, ki skrbijo za posamezna področja, kot je na primer okence za izgubljene in najdene stvari, ter številnih drugih, ki sodelujejo kot nadzorniki na trasah, ekipe na postajah za okrepčila ali kot montažne ekipe. Koordinira jih in vsako leto znova motivira Peter Kreutzer, ki vodi bazo podatkov prostovoljcev.

BB: Ali jih pozna teh tisoč oseb osebno?
GL: Ne, ampak zelo veliko od njih. Naših zadev seveda ne moremo posredovati vsaki posamezni osebi. Pri gasilcih & Co. obstajajo tako rekoč institucionalizirani kontaktni partnerji, za druga področja, kot so npr. naše laboratorijske postaje ali vse kontrolne točke v Gosauu, pa je treba najti odgovorne osebe, ki nato prevzamejo svoj del segmenta. Vendar pa si prizadevamo za osebni stik. Navsezadnje uspešno upravljanje dogodkov, tako sem si ga vsaj sam definiral, pomeni tudi: imeti moraš pravo telefonsko številko v imeniku, da lahko dosežeš tisto, kar želiš doseči. Kajti če kljub vsem pripravam in alternativam kje zagori, moraš vedeti, koga poklicati, da ti na kraju samem pomaga rešiti težavo.

BB: Kdor letos zaradi poškodbe ne more biti na svojem mestu, je trofejni hudič Thomas Gschwandtner. Včeraj popoldne pa so se širile govorice, da ste kljub nenadni odsotnosti našli zamenjavo. Katero telefonsko številko si poklical? Koga pokličeš, če v nekaj dneh, urah potrebuješ hudiča?
GL: Ja, ob devetih bo prišel hudič. Ampak verjel bom šele, ko bo res stal tukaj. In ta zgodba zame ponovno popolnoma ponazarja trofejno vzdušje … (premor) … Veliko ljudi misli, da je naš hudič igralec, ki smo ga najeli. Ampak 16 ur rdeče pobarvan tekati okoli v spodnjem perilu, morda še ob slabem vremenu, tega verjetno sploh ne bi bilo mogoče plačati. To lahko človek počne izključno iz navdušenja. Resnica je, da je hudič preprosto izjemno prijazen človek, ki je oživil svoja umetniška dela (opomba uredništva: Thomas vsako leto ustvarja keramične pokale, s katerimi so nagrajeni najhitrejši in zadnji A-tekmovalec). Ko smo izvedeli za Thomasovo odsotnost, sem iskreno že obupal nad pravočasno zamenjavo, saj te telefonske številke preprosto nimam. Toda naš tiskovni in razstavni koordinator Peter Perstl je vztrajal in očitno ga je včeraj res kontaktiral mladenič, ki želi vskočiti. In to je tako značilno za notranjo motivacijo ljudi tukaj. Navsezadnje zagotovo obstajajo bolj zabavne stvari in za to ni denarja, ampak njemu je to v veselje in reče: Rad bi to naredil. Tega ne moreš načrtovati. Lahko samo upaš, da se zgodi.