Prtljažnik Tailfin na preizkusu: izkušnje in nosilnost

Od moje prevzemne vožnje z Rose Backroad+ jeseni 2021 me tema kolesarskih potovanj oziroma bikepackinga ni več izpustila. Naslednja velika tura je tako rekoč le še vprašanje časa.
Med takšnim potovanjem je dovolj priložnosti za razmislek o tem, kaj pri setupu deluje in kaj bi bilo še mogoče izboljšati. Ena od stvari, ki me je denimo vedno motila, je bilo rožljanje torb na prtljažniku. Ta zvok se mi je trajno vtisnil v spomin. Enako je veljalo za hrup motorja Shimano EP8, ki je preglasil marsikatero ljubko ptičje žvrgolenje – a to je že druga zgodba. Tudi zamudno nameščanje moje deloma improvizirane domače rešitve ni ravno klicalo po ponovitvi.

Jasno je bilo: moja oprema v osnovi ni bila slaba, vendar je bilo še precej prostora za izboljšave. Prihodnja kolesarska potovanja naj bi bila torej brez improviziranja, preprosta za uporabo in kar se da tiha.

Za raziskovanje torb in prtljažnikov lahko zapraviš res veliko časa, pa imaš kljub temu občutek, da si komaj opraskal površino. Neverjetno, koliko opreme in prav toliko rešitev obstaja za prevoz svoje krame od točke A do točke B!
Napačnim nakupom se je žal skoraj nemogoče izogniti, saj pravega kompromisa (brez njega žal nikoli ne gre) sploh ni lahko najti.

Setup s sedežno torbo, torbo za okvir in rolo na krmilu je mamljiv, saj je večinoma lažji od sistema s prtljažnikom.
Toda po eni strani s koleni redno drgnem ob torbo za okvir, kar je moteče. Po drugi strani moraš biti pri pakiranju sedežne torbe še posebej pazljiv, da nič ne drgne ob kolo ali opleta. In gorje, če si nujno potrebno vetrovko vanjo stlačil najprej in je zato povsem na dnu – no, to napako narediš samo enkrat.
Rola na krmilu lahko poleg tega omeji položaje rok, pogosto pa so v napoto tudi kakšni kabli ali vodi.
Pod črto: za mojo uporabo – vožnjo v službo, potovanja in občasne nakupe s kolesom – ni idealno.
Setup s klasičnim prtljažnikom pa zahteva pritrdilne točke na okvirju in je povrhu neprimeren za polnovzmetena kolesa.

Po dolgem iskanju in tehtanju možnosti so se mi izdelki Tailfin zdeli idealni.
Britansko podjetje s sedežem v Bristolu se je pred nekaj leti lotilo ponovnega premisleka o prtljažnikih in po verjetno neštetih urah snovanja razvilo sistem prtljažnika, ki mu po uporabnosti in vsestranskosti skoraj ni para: stabilnost običajnega prtljažnika v kombinaciji s hitrim nameščanjem sedežne torbe. Za nameček je še privlačen in ga je mogoče namestiti na praktično vsako kolo.

»Repna plavut« je bila prvotno razvita za dirke na dolge razdalje, celoten sistem pa je zasnovan okoli zgornje torbe prtljažnika – ključna beseda: aerodinamika.
Tailfin je zato na voljo v različnih izvedbah: od čim lažjega AeroPack Carbon do čim bolj vsestranskega Alloy Rack with pannier mounts.
Prtljažnik je odobren za izdatnih 3x9 kilogramov oziroma kar 27 kg tovora.
Naj se sliši še tako neverjetno, je prtljažnik enako primeren za fullyje kot za aero cestno kolo. Zaradi treh gibljivo vpetih točk Tailfin sledi vsem gibom zadnjega vzmetenja. Naj gre za filigransko karbonsko seatpost ali spustljiv dropper post na gorskem kolesu: v nasprotju z marsikatero sedežno torbo je Tailfin dovoljeno namestiti povsod. Gumijasti blažilnik se prilega vsem mogočim oblikam sedežnih opor.
Od šepetajočega asfalta do zahtevnega prečenja Alp je torej dovoljeno vse, kar prinaša veselje.

Izbral sem najbolj vsestranski prtljažnik, omenjeni »Alloy Rack with pannier mounts«, torej aluminijasti prtljažnik s stranskimi nosilci za torbe in snemljivo zgornjo torbo.
Na treh stranskih pritrdilnih mestih M4 je mogoče po želji namestiti Cargo Cages ali najrazličnejšo drugo dodatno opremo.
S 483 grami je ta model sicer tudi najtežja možnost iz hiše Tailfin. Karbonska različica bi tehtala skoraj 150 gramov manj, a bi stala 250 evrov več – odločitev prepuščam vsakomur posebej.

Poleg izbire materiala je mogoče pri tukaj predstavljenem sistemu (prtljažnik s Trunk Top Bag) prihraniti še nekaj teže, če se lahko odpoveš delu vsestranskosti. Kot že omenjeno, je namreč na voljo več različic: s stranskimi nosilci za torbe ali brez njih ter s snemljivo ali fiksno nameščeno zgornjo torbo prtljažnika.
Vsega skupaj gre za do 300 gramov, vendar po mojem mnenju snemljiva torba več kot upraviči majhen pribitek teže v primerjavi s fiksno nameščeno torbo na AeroPacku.

Pomembna opomba še glede zgornjih opornikov prtljažnika: Top Stays so na voljo v dolžini »Regular« ali kot 50 mm daljša različica »Long«. Pri naročilu te čakajo sladke skrbi izbire.
Tailfin je na srečo v uredništvo poslal obe različici, saj pri naročilu nisem pomislil na naslednjo okoliščino: kot je razvidno s fotografij, lahko regular Top Stays omejijo uporabnost torbe Trunk Top Bag.

Za polnovzmetena kolesa ali kolesa s teleskopsko sedežno oporo je priporočljiva različica Long.
Na gravel in cestna kolesa se bolje podajo kratki oporniki, saj je dodatnih 50 mm pri voznih lastnostih zaradi premika težišča dejansko občutnih.
Zato je predvsem pri fullyjih priporočljivo, da Trunk Top Bag ne obremeniš pretirano. Kljub temu sistem ostaja občutno stabilnejši, kot bo kadar koli moja sedežna torba.
V tej zvezi velja omeniti še naslednje: Top Stays se samo vtaknejo v prtljažnik in zavarujejo z majhnim gumijastim trakom, zato jih je pozneje mogoče hitro zamenjati.

Prtljažnik se namesti na posebno os Tailfin. Tudi če imaš kolo s klasičnim hitrim zapenjalcem, ni težav; seveda je na voljo tudi ustrezen hitri zapenjalec.
Pomembno: Za okvirje s Sram UDH, Salsa, R.A.T. (Focus) oziroma Open so potrebni posebni adapterji za nosilce osi!
Če ima okvir pritrdilne točke za prtljažnik, je mogoče Tailfin namestiti tudi neposredno, brez hitrih zapiral.

Prtljažnik preprosto zaskočiš na nastavka, ki na levi in desni štrlita iz osi. Pri sedežni opori za namestitev brez tresenja poskrbi gladko delujoč vpenjalni vzvod s perforiranim plastičnim trakom, ki je priložen v dveh dolžinah.
To je tudi vse. Zamenjaš os in zapreš tri hitra zapirala, končano! Brez izdelovanja, brez improviziranja. Preprosta namestitev prtljažnika Tailfin Alloy Rack je osupljiva.
Spodnji hitri zapirali je poleg tega mogoče zavarovati z vijakom, kar zagotavlja vsaj nekaj zaščite pred krajo.

Zaradi različnih standardov proizvajalcev je os na voljo v različnih izvedbah, saj obstaja veliko različnih korakov navoja in dolžin osi.
Na srečo je na spletni strani Tailfin majhna podatkovna zbirka, s katero lahko najdeš ustrezno os za svoje kolo.

Če pa želiš tako kot jaz prtljažnik uporabljati na več kolesih z različnimi dolžinami osi in koraki navoja, toplo priporočam »Universal Thru Axle«. Z dvema 5 mm imbusoma jo lahko bliskovito prilagodiš ustreznemu navoju.
V mojem primeru bi sicer potreboval kar tri različne osi.
Na prvih vožnjah se stabilnost Universal Thru Axle ni razlikovala od običajne osi.
Omeniti velja še, da je standardna dolžina osi ustrezala tako meri 12x142 mm kot vsem mojim kolesom z osjo 12x148 mm.
In še: ravni oziroma stožčasti distančniki, ki so pomembni za sredinsko namestitev prtljažnika, so vsekakor priloženi vsem osem Tailfin.

Pa se preselimo na sprednji del kolesa: Tailfin tukaj stavi na tako imenovane Cargo Cages s pripadajočimi torbami, pri čemer je mogoče "kletke" alternativno uporabiti tudi zadaj (glej fotografijo št. 71).
Aluminijasti nosilci so na voljo v treh dolžinah (Mini 64 mm/2 pritrdilni luknji, Small 157 mm/3 pritrdilne luknje, Large 221 mm/4 pritrdilne luknje) in so prava mala mojstrovina rezkanja.
Po potrebi lahko priviješ priloženi kotnik, ki preprečuje, da bi vreče ali plastenke zdrsnile navzdol. Da lahko z njim poleg tega odpreš še pivo po službi, je uporabniku zelo prijazna podrobnost.

Torbe so na voljo v treh velikostih s prostornino 1.6, 3 ali 5 litrov. Odločil sem se za Cargo Cages v velikosti Small v kombinaciji s 5L torbami in 65 cm dolgimi Cargo Straps. To nanese približno 300 gramov na stran in ravno dovolj prostora za šotor za eno osebo (brez dodatne opreme) ali kompaktno napihljivo spalno podlogo.
Kratka opomba: za 5-litrske torbe so morda primernejši dolgi Cargo Cages, saj torbe zgoraj in spodaj segajo čez nosilec in bi zato lahko drgnile ob vilice. A to se mora v praksi šele pokazati.

Dvojica za sprednji del je izdelana enako kakovostno kot druge torbe Tailfin, vendar nima ojačitve, zato jo je mogoče, kadar je ne potrebuješ, zviti na majhno. Različici 5L imata poleg tega ventil za izpust odvečnega zraka, ki olajša pakiranje in stiskanje.
Torbi se pritrdita s Cargo Straps. Namestitev sicer ni tako elegantna kot s sistemom X Clamp na prtljažniku, a kljub temu deluje zelo dobro: kavlje zatakneš v zrahljane trakove in jih brez zamudnega brkljanja zategneš – zelo praktično, za ves postopek pa povsem zadoščata dve roki. Gumijasti Speed Hooks na sprednji strani torb so tudi tukaj ena tistih majhnih, za Tailfin značilnih podrobnosti, ki so izjemno uporabne.

Priloženi so tudi kompresijski trakovi, ki jih lahko tako kot zadaj glede na potrebe vpneš vodoravno ali navpično.
Celoto je dovoljeno obremeniti z 1,5 kilograma na pritrdilno točko. Povedano drugače: pri večini vilic (ali na prtljažniku) to pomeni do 3x1,5 kg oziroma 4,5 kg nosilnosti na torbo.

Večina vas je verjetno že precej pred branjem teh vrstic skočila do informacijskega razdelka in videla cene. Da, skoraj tisočak je veliko denarja za "en prtljažniček" in "nekaj torbic", toda kdor sistem preizkusi (kar je mimogrede zaradi 30-dnevne pravice do vračila povsem brez težav), ga bodo kakovost, upravljanje in vsestranskost prepričali.
Na ceno nato pogledaš z drugega zornega kota. Začetni strošek nakupa je visok, vendar ti bo sistem zagotovo dolga leta v veselje, povrhu pa dobiš še petletno garancijo.
Po mojem mnenju je pomembno, da sistem z veseljem uporabljaš in da ti vsaj zaradi same opreme ni treba dolgo razmišljati, ali bi se odpravil na spontan vikend izlet.

Kot človeka, navdušenega nad tehniko – in mednje se brez dvoma lahko štejem –, me poleg tega preseneča iznajdljivost ekipe Tailfin. Toliko je simpatičnih podrobnosti, ki se na prvi pogled morda vse zdijo precej preproste, vendar skupaj tvorijo sistem, ki je po preprosti uporabi, stabilnosti in neslišnem delovanju več kot le korak pred vsemi drugimi sistemi.
Tailfin si je naziv "vsestranskega čudeža, ki zmore vse" pošteno prislužil!