Pedali Tatze DC in DC Titan na preizkusu

Po vrsti flat, clipless in kombiniranih pedalov, namenjenih predvsem gravity in trail segmentu, je Tatze zdaj v ponudbo uvrstil svoj prvi model brez "kletke". Proizvajalec obljublja kakovostno, CNC-rezkano aluminijasto ohišje z veliko in stabilno podporno površino. V notranjosti so trije kroglični ležaji, ki naj bi zagotavljali lahkotno vrtenje pedala in obenem dobro življenjsko dobo. Trdoto izpenjanja mehanizma, združljivega s SPD, je mogoče nastaviti v razponu od 6 do 12 Nm, ponuja pa 5° floata in kot izpenjanja 12°. Tatze navaja Q-faktor 55 mm.

"Standardni" Tatze DC ima priporočeno maloprodajno ceno 99,00 evra. Na voljo je v manjšem izboru eloksiranih barv, z jekleno osjo pa po uradnih podatkih tehta 339 gramov (meritev BIKEBOARD: 340 gramov). Po teži se tako uvršča malenkost nad pedal Shimano XT. Kolesarji z največ 130 kg lahko z njim drvijo po XC-progah in gravel poteh. Weightweeniji do 90 kg lahko za dodatnih 60,00 evra izberejo DC Titan. Zahvaljujoč titanovi osi vrhunski model težo zniža na 288 gramov (po meritvi BIKEBOARD 294 gramov). Model z osjo Ti v primerjavi s pedalom XTR prihrani približno 25 gramov. Pri tem velja omeniti, da je pedal XTR sicer nekoliko težji in ima nekoliko manjšo podporno površino, vendar ponuja skoraj 3 mm nižji stack.

Tatze DC Titan že od prvega metra deluje bolj odraslo kot klasični XC-pedali na vpenjanje. Za to ni toliko zaslužen mehanizem SPD kot velikodušno dimenzionirano, CNC-rezkano ohišje pedala. Medtem ko številni tekmovalni pedali čevelj podpirajo skoraj izključno prek ploščice, večja podporna površina pritisk občutno enakomerneje porazdeli. Predvsem na dolgih gravel etapah ali grobih makadamskih spustih pedal zato daje več mirnosti in varnosti, ne da bi zabrisal neposreden prenos moči.

Tudi mehanizem vpenjanja daje dodelan vtis. Vpenjanje in izpenjanje delujeta brezhibno, trdoto izpenjanja pa je mogoče natančno nastaviti. Tatze sistem Easy-Out oglašuje kot prednost pred klasičnimi sistemi SPD. Na našem praktičnem preizkusu je mehanizem sicer deloval zanesljivo in se ni zatikal niti pod obremenitvijo, vendar v primerjavi s kakovostnim sistemom Shimano SPD nismo zaznali izrazite prednosti.

Posebej posrečena se zdi kombinacija majhne teže in visoke uporabnosti v vsakdanji praksi. Z 288 grami, vključno s titanovo osjo, je DC Titan lažji celo od tekmovalnega pedala Shimano XTR, njegova cena pa ostaja občutno nižja. Trojno uležajenje, razpoložljivi kompleti Refresh in nadomestne osi, ki jih je mogoče kupiti posamično, obenem kažejo, da Tatze pedala ni razvil kot izdelek za enkratno uporabo, temveč kot komponento z dolgo življenjsko dobo.

Vendar obstaja konkreten zadržek: različica iz titana je odobrena le za kolesarje do 90 kilogramov. Če tehtaš več ali se redno posebej agresivno voziš po terenu, raje posezi po cenejši različici z jekleno osjo.

Že odkar sem imel priložnost preizkusiti Tatze Contact DH in Contact Combi, sem z zanimanjem čakal na predstavitev „klasičnega“ pedala SPD brez kletke. Omenjena pedala s sistemom SPD sta bila zame prva tekmeca, ki sta se po delovanju lahko kosala z originalom znamke Shimano. Nekajkrat me je zamikalo, da bi McFly privijačil na XC-kolo – zato sem bil še toliko bolj radoveden glede modela DC: pedala SPD brez kletke z nadpovprečno veliko podporno površino.

Kot smo pri Tatze vajeni, deluje mehanizem pedalov zelo suvereno. Povedano drugače: tako občutek, ko stojiš na pedalu, kot tudi prosti float in občutek pri izpenjanju so na absolutno vrhunski ravni. A sistem ima zame vendarle manjši hakeljc – pozor, besedna igra. Med dirko, pri hektičnem vpenjanju na startu oziroma pri ponovnem speljevanju po razritih zavojih, se vedno znova zgodi, da moja ploščica pristane na eni od obeh pokončnih strani pedala. Stopalo je tam tako stabilno, da se lahko na pravi strani vpnem le tako, da čevelj še enkrat položim na pedal. Če se takšen napačen korak zgodi pri Shimano, se pedal prevrne in zdrsneš v mehanizem. To je verjetno posledica bolj „ploskovne“ zasnove pedalov Tatze, saj se enaka težava denimo pojavlja tudi pri podobno oblikovanih pedalih z merilnikom moči Favero.

Če te težave, ki je zame kot "dirkača" precejšnja, pri množičnem startu pa predvsem tudi nevarna, ne bi bilo, bi to dostojno alternativo za Shimano brez zadržkov priporočil. Kljub temu bom pedal zunaj dirkalnega dogajanja pridno uporabljal še naprej, da bom lahko čez nekaj mesecev poročal o njegovi dolgoročni vzdržljivosti. Navsezadnje morata uležajenje in vzdržljivost strojnih delov šele dokazati, ali se lahko kosata s Shimano. Zunaj hektičnega dogajanja med označevalnimi trakovi pa pedali navsezadnje delujejo zelo suvereno.

Pridno bomo preizkušali naprej ... in na tem mestu podrobno poročali.