Granfondo – igra na kratkem preizkusu

Poletne počitnice smo izkoristili za pošteno dozo igranja. Natančneje: Granfondo, namizno igro cestnih kolesarjev za cestne kolesarje. Že po nekaj partijah je bilo jasno, da to ni zgolj namizna igra s kolesarsko tematiko. Granfondo skuša na igralno mizo prenesti taktiko in dinamiko cestne dirke – in to mu uspeva presenetljivo dobro.

Kdor redno vozi cestno kolo, pozna značilne situacije cestne dirke: Kdaj se splača napasti? Kdaj je bolje varčevati z nogami? Kdo se žrtvuje kot pomočnik, da sprinterja spravi v pravi položaj? In kdaj majhna vrzel nenadoma postane odločilna prednost? Prav ta vprašanja Granfondo zastavlja igralcem. Igro je razvil navdušenec nad cestnim kolesarstvom Ralf Vanpey, financirana pa je bila prek platforme Gamefound. Namesto čim večjega števila miniatur ali spektakularnih posebnih učinkov so v ospredju ekipna taktika, boj za položaj in dirkaška strategija.

Vsak igralec prevzame ekipo treh specialistov: sprinterja, hribolazca in rouleurja. Vsak ima svoj komplet kart in individualne lastnosti. Odigrane karte določajo premikanje po igralni plošči, obenem pa moraš ves čas razmišljati, katere boš prihranil za poznejše dirkaške situacije.

Z enim samim ubežnikom se ne zmaga. Odločilna je ekipna predstava – in prav po tem se Granfondo prijetno razlikuje od številnih drugih dirkaških iger. Kdor svojega sprinterja iztroši prezgodaj ali hribolazca na vzponu ne spravi pravočasno v ospredje, bo v finalu za to navadno drago plačal.

Še posebej nam je všeč modularna zasnova. Prve partije je mogoče namenoma odigrati povsem preprosto. Vsi kolesarji začnejo z enakimi osnovnimi pravili, zato se lahko osredotočiš na upravljanje kart in potek dirke.

Postopoma se pridružijo dodatni elementi: zavetrje, sprint, upravljanje zmogljivosti, individualne sposobnosti kolesarjev ali belgijski vrtiljak. Tako igra raste skupaj z igralci, namesto da bi jih že na začetku preobremenila z debelim pravilnikom.

Prav zaradi takšne zasnove je Granfondo zanimiv tudi za družine ali igralne druščine, v katerih niso vsi redno za mizo ob kompleksnih namiznih igrah.

Kar smo opazili že po prvih dirkah: Granfondo dejansko daje presenetljivo pristen občutek cestnega kolesarstva.

Namizna igra seveda ne more nadomestiti prave vožnje – kljub temu pa ustvarja situacije, ki jih vsak cestni kolesar takoj prepozna. Nenadoma vsa ekipa dela samo še za to, da bi sprinterja optimalno postavila za zadnje metre. Drug kolesar žrtvuje svoje zadnje dobre karte, da bi glavnina ostala skupaj. Na klancu močni sprinter izgubi stik, medtem ko hribolazec izkoristi svojo prednost.

Prav te majhne taktične odločitve poskrbijo, da se vsaka partija razvije nekoliko drugače. Kdor svoje najmočnejše karte preprosto odigra čim prej, bo le redko zmagal. Veliko pomembnejši je pravi trenutek.

Pri Granfondu je čutiti, da so ga ustvarili ljudje, ki razumejo cestno kolesarstvo. Zavetrje, ekipno delo, pravi trenutek in različni tipi kolesarjev se smiselno prepletajo ter poskrbijo, da številne dirkaške situacije delujejo presenetljivo pristno.

Še posebej posrečena se nam zdi modularna zasnova. Male amaterske dirkačice, kot je moja hči, se precej hitro znajdejo v igri in lahko na poti do profesionalne kariere postopoma odklepajo vedno več taktičnih možnosti. Tako zahtevnost raste z vsako partijo.

Kdor išče nezahtevno družinsko igro za mimogrede, bo verjetno našel preprostejše alternative. Kdor pa vozi cestno kolo, uživa v ekipni taktiki in se je pripravljen nekaj partij ukvarjati z mehanikami, bo z igro Granfondo dobil nenavadno namizno igro, ki fascinacijo cestnega kolesarstva presenetljivo dobro prenese na dnevnosobno mizo.