Castelli Body Paint V TT Speedsuit in Aero Race Pro 20 Sock na preizkusu

„Najhitrejši dres za dirke na čas“ - s tem stavkom, ki v svoji neskromnosti pušča le malo prostora za nianse, Castelli oglašuje peto generacijo serije kronometrskih dresov, ki jo italijanski proizvajalec že leta trži pod imenom Body Paint. Po navedbah Castellija je Body Paint V TT Speedsuit nastal v sodelovanju s kolesarji WorldToura, na podlagi simulacij CFD in po obsežnih preizkusih v vetrovniku Politehniške univerze v Milanu, torej v razmerah, o katerih lahko rekreativni tekmovalec običajno le sanja.

Prav zato se postavlja vprašanje, koliko od takšne profesionalne obljube ostane, ko dres zapusti vetrovnik in ga na dirki obleče ambiciozen amater. Medtem ko kolesarji radi in pogosto menjujejo obročnike, čelado in aerodinamične nastavke, ostaja dres večinoma v ozadju, čeprav prekriva skoraj celotno telo - in s tem prav tisto površino, v katero pritiska zračni upor.

V paketu za preizkus so bile tudi nove nogavice Aero Race Pro 20 Sock, katerih strukturirana rebra naj bi zmanjšala zračni upor na mečih. Oboje je nosil Jürgen Kaburek, ki v Team 2RC FORMAT Radshop Kalteis - amaterski in masters ekipi z območja Mauterna in Waldviertla - nastopa na dirkah in nabira kilometre na treningih. Da boste lahko njegove vtise primerjali s svojo postavo, razkrivamo njegove mere: telesna višina 178 cm, 73 kg, notranja dolžina noge 86,5 cm in številka čevljev 44.

Castelli Body Paint V razume kot čisti tekmovalni dres, katerega materiali so po navedbah proizvajalca prilagojeni hitrostim nad 45 km/h in skrajnim položajem za kronometer - pod to hitrostjo se aerodinamična prednost zmanjša, kar Castelli pove presenetljivo odkrito.

Tej logiki sledi celotna konstrukcija: število šivov je zmanjšano na minimum, dolgi rokavi in posebej dolge hlačnice se zaključijo z ravnimi robovi, ki jih na notranji strani drži na mestu PU-elastika, startna številka pa se vstavi v brezšivno mrežasto okence na hrbtu, da v vožnji ne plapola. Dres se spredaj zapira s po vsej dolžini potekajočo zadrgo, hrbtnih žepov ni, v mednožju pa je podloga Progetto X2 Air Seamless, ki jo je Castelli opremil z gelnimi vložki in peno visoke gostote.

Body Paint V že ob prvem stiku deluje prijetno in kakovostno. Njegove dejanske posebnosti pa se pokažejo šele, ko ga obrneš in si ogledaš hrbtno stran:

Tam je mrežasto okence za startno številko, ki je brez vstavljene številke videti precej nenavadno, saj skozi mrežico tako rekoč gledaš na gol hrbet. Na dirki to seveda ni težava; kdor pa dres nosi brez številke, se mora s tem videzom sprijazniti.

Hrbtnih žepov, kakršne poznamo z vsakega cestnega dresa, ni. Namesto njih je povsem na vrhu hrbta majhen žep, katerega namena Castelli nikjer ne pojasni. Domnevamo, da gre za žep za radijsko postajo, kakršnega profesionalci uporabljajo na kronometrih, vendar to ni potrjeno.

Nogavice pa že med obuvanjem izstopajo po izraziti elastičnosti, zaradi katere se lepo oprimejo stopala in meč.

Dres si prvo pozitivno točko prisluži, še preden Jürgen prevozi prvi kilometer, saj ga lahko zaradi sprednje zadrge obleče brez tuje pomoči, kar pri tako tesno krojenem enodelnem dresu nikakor ni samoumevno. Na kolesu se Body Paint V nato prilega popolno, pri 178 cm, 73 kg in 86,5 cm notranje dolžine noge pa je velikost M zadetek v polno.

K temu vtisu pripomorejo predvsem dolge hlačnice, ki so Jürgenu izrecno všeč, ter silikonski zaključek na nogah (Castelli ga imenuje PU-elastika), ki se med celotnim preizkusom ni premaknil. Prav tako je posrečena sedežna podloga Progetto X2 Air Seamless, ki ni predebela in je zelo udobna.

Prva kritika zadeva vročino za startno številko, kjer se je Jürgen izjemno močno potil. Razlaga je očitna, saj številka, takoj ko jo vstaviš v mrežasto okence, tega povsem prekrije, tako da na tem mestu do kože skoraj ne pride več zrak. Castelli sicer Body Paint V navaja za temperature od 15 do 35 °C, vendar je treba ob vročih tekmovalnih dneh računati na to vročo točko na hrbtu.

Druga kritika je okrepčilo, za katero brez hrbtnih žepov preprosto ni prostora. Pri 20- ali 30-minutnem kronometru, pri katerem ne grozi pomanjkanje energije, to seveda skoraj ni pomembno; kdor pa želi dres nositi na daljših dirkah, mora gele namestiti na kolo ali izbrati drug model - majhen žep na vrhu hrbta v tem primeru vsekakor ne pomaga.

Jürgenova ocena nogavic je bila presenetljivo pozitivna: udobne so, zelo elastične in se lepo prilagodijo stopalu ter mečem, dolžina 20 cm pa se mu zdi optimalna. Pri izbiri velikosti se vseeno splača natančno pogledati, saj Castelli velikost L/XL namenja številkam čevljev od 40 do 43, Jürgenu pa se kljub številki 44 L/XL prilega popolno. Kdor je na zgornji meji določene velikosti, naj zato najprej poskusi manjšo.

Le pri visokih temperaturah so nogavice zagotovo preveč tople, zato jih Jürgen - v nasprotju s Castellijevo navedbo do 35 °C - vidi predvsem kot izbiro za prehodna obdobja. Kaj pa aerodinamika? Po Jürgenovem mnenju so dolge galoše za kronometer z aerodinamičnega vidika zagotovo boljša izbira, za „običajne“ dirke pa se mu nogavice kljub temu zdijo popolne.

Castelli Body Paint V TT Speedsuit na Jürgenovem preizkusu prepriča predvsem tam, kjer mora kronometrski dres prepričati najprej - pri prileganju. Velikost M se prilega popolno, dolge hlačnice z nedrsečimi zaključki ostanejo tam, kamor sodijo, podloga pa ni predebela, ne da bi zato trpelo udobje. Dejstvo, da ga je mogoče obleči brez tuje pomoči in da je material prijeten na otip, zaokroži podobo dresa, ki svojih 300 evrov upraviči s prileganjem in občutkom materiala.

Povsem brez odbitkov pa ne gre. Za startno številko se nabira vročina, zaradi manjkajočih hrbtnih žepov pa je dres omejen na razdalje, na katerih nikomur ni treba poseči po gelu - tega ne spremeni niti majhen žep na vrhu hrbta. Kdor vozi predvsem posamične kronometre do približno ene ure, lahko po našem mnenju brez pomislekov poseže po njem, za daljše dirke pa potrebuje alternativno rešitev za okrepčilo.

Pravo presenečenje tega preizkusa so nogavice Aero Race Pro 20 Sock, ki so udobne, zelo elastične in z 20 cm ravno prav dolge. Meritve v vetrovniku sicer kažejo, da aero nogavice prihranijo le nekaj vatov in da je njihov učinek močno odvisen od oblike meč, za vrhunec poletja pa so Jürgenu tako ali tako preveč tople. Kdor se na kronometru bori za vsak vat, bo bolje opravil z dolgimi galošami, za „običajne“ dirke v prehodnih obdobjih pa se nogavice odlično obnesejo.