Garmin Edge MTB na preizkusu: izkušnje & praksa

Lani je Garmin predstavil napravo Edge MTB , ki se, kot že samo ime pove, neposredno obrača na gorske kolesarje - predvsem enduro in downhill kolesarje. S tem Garmin ne zapolni le niše med majhnim, minimalističnim Edge 130 in precej bolj obsežnima serijama Edge 500 in 800, ampak prinaša tudi nekaj novih funkcij, ki so na Edge MTB doživele ekskluzivno premiero, na primer 5 Hz snemanje za natančnejše merjenje spustov. Vse to je zapakirano v prav tako za downhill primerno, posebej gumirano ohišje z Gorilla Glass in novim nosilcem za zgornjo cev. V tej recenziji bom podal nekaj osnovnih razmislekov o napravi, priporočila za uporabo in nekaj vtisov iz prakse.

Garmin je z Edge MTB razvil napravo, ki naj bi bila manjša, lažja in posebej zasnovana za teren. Poudarek je na trailu, spustih (downhill) in enduru — manj na klasičnih treningških metrikah ali vsestranski uporabi. Edge MTB je približno 20–25 % manjši kot npr. Edge 540 in je s 56 grami celo za 30 g lažji od 540-ke.

Hkrati pri Edge MTB manjka veliko funkcij, na katere ste pri Garminovih "velikih" modelih navajeni — na primer Smart Recording, obremenitev treninga ali WLAN. Garmin je torej zavestno omejil nabor funkcij, da se lahko osredotoči na nišo. Ali in kako se to na progi opazi, boste izvedeli po predstavitvi ključnih dejstev.

Kdor je v zadnjem času uporabljal Garmin napravo, se bo razmeroma hitro znašel. Zelo uspešna je postala možnost enostavnega prenosa profilov (in senzorjev) preko Garmin Connect z ene naprave na drugo. S tem odpade že velik del začetnega nastavljanja. Poleg tega lahko večino strani, profilov in funkcij zdaj nastaviš kar na sami napravi ali — bolj udobno — prek telefona. Tako je moj testni Garmin v nekaj minutah povsem pripravljen za uporabo. Nova nosilka za namestitev na zgornjo cev je dobrodošla alternativa za uporabo pri gorskem kolesarjenju, čeprav osebno raje izberem centralno montažo nad nosilcem krmila. Namestitev na zgornjo cev berljivosti vsekakor ne zmanjša.

Novinci pri Garminu ali tisti, ki prehajajo, se ne bodo mogli izogniti poglabljanju v ene ali druge globine Garminovih menijev — najpozneje takrat, ko se sproži kakšen alarm, saj jih je veliko: srčni utrip, samodejna pavza (Auto-Pause), zaznavanje padca (Crash-Detection) ali — moj najljubši alarm — opozorilo na nevarnosti. Američani so glede moje varnosti verjetno malce pretiravali, če sredi dunajskega gozda opozorijo na psa...

Ko se navadiš na upravljanje z gumbi, celo pomikanje v pogledu zemljevida deluje dobro, pri čemer imajo seveda večje naprave z zaslonom na dotik precej prednost. Kljub temu se hitro znajdeš. Pri tem pomaga nekoliko omejen obseg funkcij, pa tudi bistveno bolj pregleden meni, ki se osredotoča na bistveno in mnoge funkcije pokaže šele kontekstno (npr. višinski profil, pogledi zemljevida, podrobnosti treninga itd.). Razen nekaj strani za trening in strojnih omejitev (kot je manjkajoči WLAN) mali Edge MTB ponuja marsikaj, kar si kolesarsko srce želi: Popularity-kar­te in načrtovanje poti, Groupride, priporočila za trening, Climb Pro, navigacija nazaj do izhodišča, združljivost z Varia, Bike Alarm in še mnogo, mnogo več. Iz izkušenj ima vsak drugačne želje in zahteve glede tega, kaj mora tak kolesarski števec znati. Pri meni so natančen višinomer, dobre karte in Climb Pro ključne funkcije.

Avtonomija baterije je do 14 ur pri zahtevnejši uporabi in do 26 ur v varčnem načinu, kar zadostuje za večino primerov uporabe. Kdor uporablja powerbank, lahko napravo polni z USB‑C; pri tem je treba paziti, da kabel nima predebela vtiča, ki se potem, kot v mojem primeru, naslanja na ohišje.

Apropos split-časi: to drugo MTB-specifično funkcijo sem le rudimentarno preizkusil, vendar sem v bistvu doživel isto, kar poroča veliko uporabnikov na Garminovih forumih (Vir). V teoriji 5 Hz zapis in split-časi nakazujejo natančnost, ki je v praksi težko uporabna. Tudi kot tehnik imam občutek, da natančnost kljub 5 Hz zapisu ni v območju desetink ali celo stotink, v katerem bi morala biti, da bi omogočala veljavne zaključke. Prevladujoča uporaba na MTB v gozdu in s tem povezano višje šumenje GPS-signala k temu zagotovo prispevata. Na kolesu imaš vsaj v naših krajih redko prost pogled na nebo ali progo, kot pri cestnem ekipnem kronometru na Pannoniaringu.

Vidim v bistvu dve ciljni skupini, za kateri bi lahko bila naprava zanimiva. Kdor spada v obe, tem bolje. To so na eni strani spustni kolesarji (downhill), ki iščejo samodejno beleženje s frekvenco 5 Hz in preklapljanje med načinoma za vzpon in spust. To olajša in izpopolni kasnejšo analizo podatkov. Druga ciljna skupina so tisti, ki jim Edge 130 in podobne monokromne naprave zdijo preveč rudimentarne, a večji Edge 550 spet premočno dominira nad krmilom ali zgornjo cevjo okvirja.

Garmin je z Edge MTB izdelal napravo, ki je na prvi pogled videti kot okleščeni Edge 550, vendar je lahko pod določenimi pogoji na trailih povsem smiselna izbira. Ljubitelji fizičnih gumbov bodo prišli na svoj račun, berljivost in splošen nabor funkcij pa sta odlična. Avtonomija baterije je sprejemljiva, nabor funkcij pa bo za številne kolesarje več kot zadosten.

5 Hz frekvenca vzorčenja, namenjena predvsem funkciji merjenja vmesnih časov pri downhillu, žal ne deluje vedno tako, kot bi morala. V enduro načinu pa ne smeš pozabiti preklapljati med vzponom in spustom, če so ti 5 Hz podatki pomembni. Na splošno se mi zdi ta funkcija še najbolj smiselna za downhill uporabo v bikeparku.

Poleg vse boljših uporabniških vmesnikov so res odlični predvsem robustno, majhno in razmeroma lahko ohišje ter zaslon, ki je dobro berljiv v skoraj vseh svetlobnih razmerah. Edge MTB bo zato po mojem našel svoje privržence, precej prepričan pa sem tudi, da bo Garmin z nadgradnjami programske opreme še nekoliko izpilil in dodatno izboljšal to ali ono funkcijo.